Tekma Everton-Arsenal, tihi derbi osemnajstega kroga v Premier ligi, je bila zanič – drugič.
V devetnajstem krogu je Arsenal gostoval v Bournemouthu. Debi Mikela Artete kot Arsenalovega novega glavnega stratega je bil dinamičen, čeprav pretežno nekakovosten obračun. Teden dni od imenovanja Artete za novega glavnega trenerja je prekratko obdobje, po katerem bi ukrepe kogar koli že lahko sodili. Sploh pa če je to novinec, kar 38-letni Arteta na novem položaju je. Zaenkrat se o nekdanjem Arsenalovem kapetanu kot trenerju ve, da je za časa delovanja pri Manchester Cityju od Pepa Guardiole vsake toliko v celoti prevzel skrb nad potekom treningov ter za izbrane pokalne tekme določil tudi začetno postavo in tip taktike. Kolega Duncan Alexander, bolj znan kot OptaJoe, je Arteto pred dnevi šaljivo preimenoval v Diet Pep(Sí). Kot igralec, še zlasti pri Arsenalu, ki je bil njegov zadnji klub, je svojim soigralcem med tekmami pogosto dopovedoval, na kaj morajo biti pozorni. Že leta je bilo neizpodbito, da je Mikel Arteta – tehnično rečeno – material za trenerja.
Kaj se bo izvilo iz njegovega vnovičnega sodelovanja z Arsenalom, pri katerem je nasledil rojaka Unaija Emeryja, bo pokazal čas. Zagotovo pa so zadnje tri tekmovalne sezone v zgodovini londonskega kluba pokazale obilo pomankljivosti, ki jih spreten trener, taktik in kadrovnik lahko odpravi. Kritična ostaja Arsenalova obramba, podobno toga, vzajemno nekooperativna in pogosto brezidejna je njegova vezna struktura. Dejstvo, da je igralec tekme v Bournemotuhu postal Granit Xhaka je zaenkrat še relativno, ali pač.
Dileme okrog Mesuta Özila, ki ga zavira fizična pripravljenost in predanost klubu, pa čeprav je med vsemi igralci najbolje plačan posameznik, ostajajo nerazrešene. Emery tako kot z Neymarjem pri PSG tudi z Özilom ni znal postopati. Ego vojna z nekdanjim trenerjem je enigmatičnega Nemca skoraj pahnila v karierni mrtvi tok. Arteta se mora kot prednostnega lotiti tega problema. Ponovna definicija Özila v ekipi bo dragocena za oba, za klub in za njegovo desetico. Mimogrede. Özil je spričo nedavnih poškodb tekmo proti Bournemouthu odigral zelo solidno.
Novi Arsenalov prvi trener se mora nujno soočiti z realno kakovostjo mladih igralcev, ki so pod Emeryjem pokazali veliko, a še vedno ne dovolj za permanentni staž v začetnih postavah. Emeryjeva malodane slepa vera v optimistične obete, ki so jih jih na svojih predstavah izkazali Reiss Nelson, Ainsley Maitland- Niles, Bukayo Saka ter Gabriel Martinelli in Matteo Guendouzi, je velikokrat ušla čez razumski rob. Arteta ima v tem oziru v ekipi dovolj izkušenih borcev, da bi Arsenalov igralski miks zmogel delovati bolj učinkovito. Slednje resda ne moremo vedno pripisati topničarski napadalski frakciji, toda v tej ni slabih posameznikov. Ti so občasno le nerazpoloženi, ali pa jih motivacija zagrabi šele ob zaključkih tekem, ko je za rezultatske preobrate že prepozno. Arsenal je v aktualni premierligaški sezoni do sedaj doma zmagal komaj trikrat. Nedeljski debri proti gostujočemu Chelseaju bo izjemno pomemben. Za oba, se ve. Trenutek ko bomo igro Arsenal lahko primerjali z optimizirano kombinatoriko, po kateri v zadnjih letih slovi Manchester City, je še daleč. Vseeno pa se ne tako zelo daleč. Prestukturiranje kluba, ki se je začelo še pred odhodom legendarnega Arsena Wengerja, je bilo uspešno. Tako ima le načeloma neizkušeni novi strateg Mikel Arteta za razvoj Arsenalove prve ekipe in njen nagel rezultatski dvig zelo zdrave pogoje. Ne dvomim, da bo te, resen in predan kot vedno, dobro izkoristil.
