“Tisti, ki ga je obsodil, naj zavihti meč.” Znamenit stavek Eddarda Starka, enega najpriljubljenejših in najnesrečnejših likov mega televizijske uspešnice Igra prestolov. Vodja družine Stark je tedaj obsodil na smrt ubežnika Nočne straže, vsaj v naslednjih minutah branja pa bo ta njegova trditev dobila mnogo bolj pozitivno konotacijo.
Sean Bean, igralec, ki je z vlogo Neda Starka še nadgradil svojo slavo, ki mu jo je prinesla vloga Boromirja v Gospodarju prstanov, je močno povezan z angleškim nogometom. Nogomet je v Angliji religija in tudi Sean se je že kot otrok zaljubil v najpopularnejšo igro na svetu. In ker je odraščal v bližini mesta Sheffield, je njegovo srce začelo biti za tamkajšnji United. In srce je bilo tako močno, da ima Bean na rami vtetoviran napis “100 % Blade”. S slavo in denarjem je Hollywoodski zvezdnik podpiral svoj lokalni klub ter bil celo član uprave med leti 2002 in 2007. In tu se pravzaprav začenja naša zgodba.
Preselimo se nekaj več kot desetletje nazaj. Piše se leto 2007 in Sheffield United je le sezono po vrnitvi med elito znova izpadel iz Premier lige. V klubskih pisarnah se dogaja marsikaj, prej omenjeni Sean Bean naj bi “prirohnel” v pisarno tedanjega trenerja Neila Warnocka in ga strahotno “nahruril” pred njegovo objokano ženo in otroki. Sheffield potuje v Championship, Warnock zapušča barko. V naslednjih letih so Rezila neuspešno naskakovala vrnitev med angleško elito, prava katastrofa pa se je klubu zgodila v sezoni 2010-2011. Vrstili so se porazi, menjali trenerji in kmalu ni bilo več rešitve. Sheffield je izpadel v tretji rang angleškega tekmovanja.
Lokalna junaka, ki sta se za vse čase zapisala v srca navijačev
Če so navijači Rezil pričakovali, da se bo njihov oboževani klub ekspresno vrnil v Championship, so se hudo motili. Šest let je Sheffield United nosil naziv kluba, ki nastopa v League One. In potem … se je zgodilo. Pred sezono 2016-2017 je moštvo prevzel Chris Wilder, velik navijač in nekdanji nogometaš Sheffielda, za kapetana pa postavil napadalca, rojenega golgeterja Billyja Sharpa, domačega fanta in že takrat ljubljenca navijačev. Iz ljubljenca navijačev je danes Sharp prerasel v klubsko legendo. Že v prvi sezoni po tem, ko je ekipo prevzel Wilder, se je Sheffield United vrnil v Championship. No, tokrat v drugoligaški druščini Sheffield ni ostal prav dolgo. Dve sezoni po napredovanju med drugoligaše so se se Rezila veselila vstopa v raj angleškega nogometa. Dobrodošla, Premier liga.
Tisti, ki so jih “obsodili” na igranje v eliti, danes vihtijo rezila
Ljubitelji Premier lige dobro poznamo recept, ki se ga navadno držijo novinci med angleško elito. Za igranje v najmočnejši ligi na svetu klubi prejmejo ogromne količine denarja, ki ga prišleki v Premier ligo navadno takoj namenijo za to, da z novimi igralci ekipo naredijo čim bolj konkurenčno. A ne Sheffield United. Nekaj manj kot 50 milijonov so Rezila sicer porabila za nove nakupe, a v prvem krogu sezone, ko je Sheffield gostoval pri Bournemouthu, je v začetni postavi začel le en novinec – napadalec Callum Robinson. In ker seveda nogomet enostavno ljubi dobre zgodbe, je z zadetkom v 88. minuti prvo točko po povratku med elito Rezilom zagotovil … uganili ste, kdo drug kot Billy Sharp. Britanci so nori na nogomet in Sheffield je še dodatne simpatije požel z dejstvom, da je bila začetna enajsterica, ki jo je na igrišče poslal Chris Wilder, popolnoma britanska! Še ena zanimiva zgodba, za katero bi lahko mirne duše porabili celoten članek, je povezana z Oliverjem Norwoodom. Nekdanji mladinec Manchester Uniteda je v Premier ligo kot pomemben člen ekipe pripeljal Brighton in Fulham, nato pa priložnosti za igranje med elito ni dobil. Chris Wilder pa precej bolj ceni neumornega vezista, ne samo, da mu je tudi po uvrstitvi v Premier ligo zaupal mesto v začetni enajsterici, ker je Billy Sharp že v zrelih nogometnih letih in ga pri Sheffieldu uporabljajo kot jokerja s klopi, je prevzel tudi kapetanski trak moštva. Lepa gesta, ni kaj.
Trdnjava po imenu Bramall Lane
Spet se vračamo k dejstvu, da je nogomet v Angliji religija. Prva domača tekma nove sezone je vedno nekaj posebnega, ko pa klub po več kot desetletju znova zaigra med angleško nogometno elito, takrat se lahko dogajajo zares čudovite stvari. V nedeljo je v do zadnjega kotička (in še čez) napolnjenemu Bramall Lanu vršalo kot v čebelnjaku. Ne samo na začetku tekme, ne samo ob golu Lundstrama, ne samo ob odličnih reakcijah vratarja Hendersona. Vršalo je vseh 90 minut, brez prestanka. Zares poseben občutek, tudi pred televizijskimi zasloni smo lahko dobili vtis, da se dogaja nekaj fantastičnega. Atmosfera je kar nekoliko omamila nogometaše Crystal Palaca, ki na celotni tekmi niso spravili skupaj nič omembe vrednega. Tudi zato, ker so na krilih navijačev nogometaši Sheffield Uniteda pokazali zares fanatično borbenost, nepopustljivost in popolno predanost belo-rdečemu dresu z rezilom na grbu. Zaslužena nagrada – prvi paket treh točk v novi sezoni in sijajen dokaz, da se lojalnost fantom, ki so te pripeljali v angleška nogometna nebesa, lahko še kako izplača. Pa srečno v nadaljevanju sezone, srčna Rezila.
