Včeraj se je s Community Shieldom (dobila ga je prav četa Arsena Wengerja) uradno odprla sezona 2017/2018. Prestopni rok je v polnem zamahu, trendu pa sledi tudi večina premierligašev, ki se bolj ali manj na veliko krepi. To velja tudi za Arsenal, Topničarji so medse pripeljali bočnega branilca Seada Kolašinca in napadalca Alexandra Lacazetta.
Na videz bi lahko dejali, da ima Arsene Wenger glede sestave moštva sladke skrbi. Kot smo že omenili, je okrepitvi našel na levi strani obrambe in v napadu, za nameček pa ni izgubil niti enega prvokategornika. Prodal je le Wojciecha Szczesnyja v Juventus, a je bil Poljak pred tem tako ali tako že posojen drugam, in pa napadalca Yayo Sanoga, ki večjega pečata na Emiratesu ni pustil.
A vse skupaj le ni tako bleščeče. Kar devet igralcev ima pogodbo z Arsenalom samo še za to sezono, od tega je kar šest takih, na katere je Arsene Wenger v preteklosti kar močno računal.
V prvi vrsti bi veljalo omeniti dva največja zvezdnika kluba iz Severnega Londona, Alexisa Sancheza in Mesuta Özila, ki jih ob včerajšnji zmagi nad Chelseajem ni bilo niti v kadru svoje ekipe. Čilenca lahko brez dvoma označimo za največjo skrb Arsena Wengerja in vseh navijačev Arsenala, saj se ga je to poletje povezovalo že s kar nekaj prestopi. Najbolj aktualna je bila trojica Manchester City, Bayern München in pariški PSG. Sanchez je zaradi nastopa na Pokalu konfederacij šele prejšnjo nedeljo začel trenirati z moštvom, a naj bi z vodstvom kluba še vedno iskal skupen jezik o višini pogodbe, ki bi ga zadržala na Emiratesu. Bojda zahteva kar 350 tisoč tedenskih funtov. Kot edinega, ki bi si lahko privoščil takšno plačo, pa se omenja Manchester City. Zagotovo najboljši igralec Arsenala iz lanske sezone je po poročanju več tujih medijev zelo razočaran tudi nad ambicioznostjo kluba, Wenger pa ga kljub vseemu ne misli prodati, niti če Čilenec ne bo podpisal nove pogodbe.
“Denarja trenutno ne potrebujemo, tudi če bo Sanchez ostal samo še to sezono, ga ne mislim prodati,” je sedmo silo na eni od novinarskih konferenc presenetil izkušeni Francoz.
V senci prestopne sage hitronogega čilskega reprezentanta, pa so mediji v zadnjem času kar nekoliko pozabili na še enega zvezdnika Topničarjev Mesuta Özila. Ta ima z Arsenalom pogodbo sklenjeno le še do 30. 6. 2018, kar pomeni, da bo v naslednji sezoni prost igralec in lahko klub zapusti brez odškodnine. Kljub besedam Arsena Wengerja, da denarja v tem trenutku ne potrebuje, je težko verjeti, da bi prekaljeni maček brez odškodnine izpustil kar dva tako pomembna igralca, za katera bi ob normalnih okoliščinah zagotovo prejel bajno vsoto. Ozila se v tem poletju sicer ni tako pogosto povezovalo s selitvijo drugam, a se vsem špekulacijam Nemec ni mogel izogniti. V zadnjih dneh se je omenjalo, da so zanj zainteresirani pri Barceloni, v kolikor jim na Camp Nou ne uspe pripeljati vezista Liverpoola Philippeja Coutinha.
Pogodba se izteka tudi Oxladu-Chamberlainu, ki je v zadnji sezoni v vseh tekmovanjih za Arsenal odigral kar 45 tekem, vsega skupaj pa je na igrišču zbral 2568 minut. Zabil je šest zadetkov in dodal še enajst asistenc. Na roku mu gre tudi nov sistem igre Arsenala, v katerem svoje mesto najde na levi strani vezne vrste. Tam se je lani že nekajkrat izkazal kot nezamenljiv člen svoje ekipe. Njegov odhod za Londončane vseeno ne bi bil tako velik udarec kot odhod obeh prej omenjenih akterjev, a je že iz statistike jasno, da Arsene Wenger iz leta v leto bolj računa na Chamberlaina, ki bi se, če se bo trend nadaljeval, znal preleviti v enega od nosilcev igre Topničarjev. Očitati mu gre le nekonstantnost, a je ta v določeni meri posledica poškodb, ki 23-letnega reprezentanta Anglije pogosto pestijo.
Naslednji v vrsti igralcev z nejasno prihodnostjo je Jack Wilshere. Nekdanji veliki up Arsenala in angleške izbrane vrste, ki je pri rosnih 17 navdušil na tekmi z Barcelono, se je v zadnjih letih bolj ali manj izgubil v povprečju. Lansko sezono je prebil na posoji pri Bournemouthu, kjer se sicer ni slabo znašel, odigral je največ prvenstvenih tekem po sezoni 2010/2011, a se nato aprila ponovno poškodoval in predčasno zaključil sezono.
“Nismo se še odločili, kje bo igral. Želim si, da bi imel priložnost redno igrati. Ali bo to pri nas ali v katerem drugem klubu, še ne vem,” je prihodnost 25-letnega vezista pokomentiral Arsene Wenger.
V podobnem položaju kot Jack Wilshere je tudi Kierran Gibbs. Levi bočni branilec je nekaj sezon nazaj kazal znake igralca, ki bi bil sposoben na Emiratesu pustiti velik pečat. Vse bolj in bolj pa se zdi, da temu ne bo tako. Odkar je Arsene Wenger spremenil sistem igre in uporablja le tri branilce, Gibbs še redkeje kot prej najde mesto v začetni postavi. Zanj naj bi bilo zagretih kar nekaj premierligašev, med njimi se najbolj omenja West Ham in West Bromwich. Gibbsova tržna vrednost je trenutno ocenjena na slabih 10 milijonov evrov, Kladiva pa so Arsenalu bojda ponudila še nekoliko več.
Zadnji od igralcev, katerih odhod bi za Wengerja zagotovo pomenil veliko izgubo, je Santi Cazorla. Nizkorasli Španec je sicer večino lanske sezone presedel na stranskem tiru zaradi poškodbe kolena. Izpustil je namreč že 51 zaporednih tekem, njegov povratek pa je predviden to jesen. Toda 32-letnik je vse od prihoda na Otok leta 2012, kljub nekaj poškodbam, dokazal, da je eden od dirigentov igre Arsenala. Nekateri navijači pa so celo mnenja, da na samo igro vpliva še bolj kot prva zvezdnika kluba Alexis Sanchez in Mesut Özil. Po Wengerjevih besedah bo Cazorla kariero nadaljeval na Emiratesu tudi po naslednji sezoni. Za podaljšanje pogodbe 168 centimetrov visokega vezista se torej ne gre bati, zagotavlja francoski strateg.
Za konec naj omenimo še tri igralce, ki se jim pogodba prav tako izteče konec junija drugo leto. To so Joel Campbell, Carl Jenkinson in Matt Macey. Morebiten odhod trojice pa na stanje v klubu skorajda ne bi vplival.
