Tekma Everton-Arsenal, tihi derbi minulega osemnajstega kroga v Premier ligi, je bila zanič – prvič.
Tako domači kot gostujoči klub v teh dneh prevzemata nova trenerja. Novi strateg Evertona je Carlo Ancelotti. Imenovanje uspešnega Italijana je precejšnje presenečenje. Nekdanji strateg Chelseaja v očeh novinarjev velja za najbolj milega in najbolj prijaznega človeka v nogometnem univerzumu.
V času Ancelottijevega prvega nastopa v Premier ligi, se nismo mogli načuditi njegovemu navdušenju nad novim delovnim okoljem in prilagodljivostjo. Znano je, da je Carlo v tistem času preživljal zelo posebno poglavje tudi v svojem zasebnem življenju. Razpad dolgoletne zakonske zveze in pobeg v London je nanj vplival zelo dobro. Kratkotrajna romantična veza z mlado romunsko lepotico pa najbrž tudi. Carla ni iztirila niti smrt njegovega očeta, o katerem nam je na tiskovnih konferencah pripovedoval s posebnim zanosom. “Moj oče je bil pošten, skromen in priden kmet. In tudi sam verjamem edino kmečki logiki. Kdor se trudi na polju, mu bo to vrnilo z bogato letino. Enako je v športu. Če dobro treniraš, rezultati ne bodo izostali”, je ponavljal Ancelotti.
Prav vsem v Chelseajevem taboru se je v sezoni 2009/2010 smejalo. Ni bila skrivnost, da se treniralo ni kaj posebej intenzivno. Ancelotti je svojim zvezdnikom zaupal na vso moč. Chelsea je bil maja 2010 spet prvak, osvojil pa je tudi Angleški pokal – la vita è bella/življenje je lepo. Še preveč lepo.
Slavni francoski krilni napadalec Florent Malouda nikoli pozneje ni bil tako učinkovit kot v tisti sezoni. Marsikdo iz tiste Ancelottijeve ekipe kasneje ravno tako ni več dosegel tekmovalne ravni, ki jo je s svojo dobrodušnostjo, pa tudi s kančkom vehemence, pri Chelseaju uspel vzpostaviti Ancelotti. Nekaj te je bilo čutiti tudi ob nepričakovani osvojitvi Lige prvakov, ki so jo londonski modri – kot v risanki – favoriziranemu Bayernu v finalu na njihovem travniku snedli pred nosom.
Ancelotti je zatem vodil PSG in madridski Real, s katerim je osvojil evropski naslov, domačega pač ne.
Že januarja 2017 se je govorilo, da se igralci Bayerna na moč čudijo trenerskim metodam in taktičnim rešitvam svojega stratega. Italijanov način je bil skrajno ležeren. Zato so se namenili ob prostih dnevih v münchenskem olimpijskem parku trenirati kar sami. Carlo Ancelotti naj bi povsem izpregel ter svojo službo opravljal skrajno neresno. Vodenje treningov je v celoti prevzel njegov sin Davide. Toliko večje začudenje je pomenilo dejstvo, da si je Carlo kaj takega dovolil ravno na Bavarskem, ker se pregovorno trdo dela, zabušavanje pa je tam praktično greh. Ancelotti se je s kanadsko podjetnico Mariann Barrena McClay poročil že tri leta prej, ko je služboval v Madridu.
Nastop Ancelottija kot trenerja Napolija poleti 2018 je bil še zlasti v Italiji veliko presenečenje. Zdelo se je, da je eden najuspešnejših nogometnih trenerjev stopil prag nižje. Napoli je bil v zadnjem obdobju in do danes ostal dober team, vseeno pa ta ni sodil med evropsko elito. Sprva je Carlu po presenetljivi vrnitvi v domačo Serie A šlo kar dobro, letos pozno spomladi pa se je solidna forma njegovega moštva sprevrgla v nezaslišano stagnacijo, ki je vodila v rezultatsko blokado. Ancelotti je bil kljub uvrstitvi v sklepni del tosezonske Lige pravkov na začetku tega meseca odpuščen.
Ali ima Everton boljši igralski kader kot ga ima Napoli? Ja, ima. Toda Everton je po uspehih v zadnjih desetletjih bistveno bolj podhranjen kot kateri koli drugi klub, ki je za svojega šefa najel Carla Ancelottija. Še več. Po desetletju Evertonovega delovanja pod Davidom Moyesom, se je uprava kluba odločila, da v nove čase vstopi bolj ambiciozno ter s tem zaključi z – kot so mu Angleži zafkrantsko pravili – Everton Cupom ali Pokalom Everton. Cinizem se je nanašal na prvenstveno dirko, katere Evertonov cilj ni bil nič drugega kot 7. mesto. Če je, razen Evertona, kateri drug klub ob zaključku Premier lige osvojil 7. mesto, se je reklo, da je osvojil Pokal Everton. Višje si Everton ni upal niti v sanjah, kaj šele v resničnosti.
Roberto Martinez, Ronald Koeman, nizozemčev substitut Sam Allardyce ter naposled Marco Silva so bili vsi skupaj tako neuspešni, da s Toffieji niti Everon Cupa niso uspeli osvojiti – izjema je bil Martinez, ki je z Evertonom ob koncu sezone 2013-2014 osvojil 5. mesto. To je bila prva od treh sezon, ki jih je za Everton odigral Romalu Lukaku.
Sprememba lastniške strukture, zaradi katere je klub začel operirati z neprimerljivo višjim proračunom kot poprej, ni prinesla uspehov. Še zlasti novi večinski lastnik Fahrad Moshiri (njegov delež je 77,2%), je v zadnjih treh sezonah s pridom izrabljal znanstva sklenjena prej, ko je bil solastnik londonskega Arsenala. Theo Walcott in Alex Iwobi (oba prej pri Arsenalu) ter Yerry Mina, André Gomes in Lucas Digne (vsi trije pred prihodom k Evertonu sorazmerno neuspešni v vrstah Barcelone) so Moshirijevi nakupi. Enako velja za posojenca iz Monaca Djibrila Sidibéja. Everton ima v prvi ekipi tri praktično svoje mladince (Tom Davies, Mason Holgate in Dominic Calvert-Lewin) ter dva spretna brazilska napadalca, nekdanjega reprezentanta Bernarda in enega od treh sedanji špic Seleçāa Richarlisona. Sloves pribežališča za obetavne, a manj uspešne slavne posameznike že dobro vajene Premier lige pri Evertonu (poleg Walcotta in delno tudi Iwobija) zdaj krepita le še Morgan Schneiderlin in Gylfi Sigurdsson. Ne gre pozabiti, da ima Everton v svojih vratih najboljše in najdražjega angleškega golmana Jordana Pickforda, pa tudi najboljšega strelca turške reprezentance v kvalifikacijah za Euro 2020 Cenka Tosuna.
Carlo Ancelotti strukturnih revolucij v svojih novih klubih ni izvajal. Načeloma je njegova profesionala maksima ta: malo premešam ekipo, ki je na papirju še kar zgledna, igralcem v grla nalijem nekaj hektolitrov pohval in upanja – in gremo!
Prearanžirati ali drugače zrežirati. Zanimivo je tudi, da je Aurelio De Laurentiis, lastnik Napolija, slavni filmski producent. Veste, kaj je po poklicu Bill Kenwright, od leta 2004 predsednik Evertona? Producent muzikalov.
Everton z Ancelottijem računa na podaljšek neposrednega pozitivnega učinka, ki ga je po žagi za Marca Silvo ustvarila klubska legenda Duncan Ferguson, zadnji teden vršilec dolžnosti Evertonovega trenerja. Ideja, ki se sveti pred očmi uprave in navijačev je ta, da se z nekaj zaporednimi zmagami na lestvici Premier lige zelo hitro občutno višje pride, ha.
A če Carlu ne uspe vžgati psiholoških turbin svojih igralcev, se bo najprej govorilo o njegovi nervozi, češ, da se novinec v tako mizernem položaju ni znašel. Kajti! Everton je ta čas še trdno v bitki za obstanek. Ta pa zna biti od napovedanega trkanja na vrata evropskih pokalov, če ne kar Lige prvakov, strašansko oddaljena.
Zgodovinsko velik angleški klub, kot je Everton, ima vse večje in večje apetite. Najprej Ancelotti, nato potrditev gradnje novega stadiona Bramley-Moore Dock, ki bo po 127 letih nadomestil Goodison Park, in v kratkem še kakšna famozna okrepitev. Morda stran Liverpoola pač ne sme zaostajati. Od daleč vse izgleda optimistično. Toda naveza Ancelotti-Everton se mi še vedno zdi zelo zelo čudna.
