Downov sindrom ali trisomija 21 (ime izvira iz dejstva, da je vzrok Downovega sindroma v 90-95 % primerov prosta trisomija 21) je kromosomska okvara, ki naključno prizadene enega od približno 660 novorojenčkov. Dodaten 21. kromosom povzroča motnje v duševnem razvoju in značilen zunanji videz.
Kljub temu da pri Downovem sindromu lahko govorimo o tipičnih skupnih značilnostih (očesni reži obrnjeni poševno navzgor, nizek nosni lok, visoke ličnice, sploščena zadnja stran glave, manjša ušesa, ki zrastejo nižje, manjša usta, kratek vrat, krajše roke in noge v primerjavi s trupom, široka in ploska stopala, krajši prsti na nogah itd.) in specifičnem načinu vedenja, ima vsak posameznik povsem individualne lastnosti, ki se od človeka do človeka razlikujejo. Strokovnjaki s tega področja poudarjajo, da imajo ljudje z Downovim sindromom veliko več »normalnih« kot »nenormalnih« značilnosti, zato je prav, da jih v nobenem primeru ne zapostavljamo, ampak se jim ponudimo strategije, s katerimi jim pomagamo pri enakopravnem vključevanju v širšo družbo ter jih do neke meje povsem enakopravno vključujemo v družbo. Pri tem ne velja izpustiti njihove vključenosti v športne dejavnosti, ki jim poleg socialnega udejstvovanja, ob ustreznem vodenju in strokovno strukturiranem programu, omogočajo tudi boljši telesni in gibalni razvoj. Ob vodenih športnih programih lahko pri osebah s trisomijo 21 opazimo znižano frekvenco srčnega utripa, nižjo frekvenco dihanja, izboljšanje grobe motorike, ravnotežja, koordinacije, moči trupa ter moči spodnjih in zgornjih okončin. Prav tako s svojim ustrezno vodenim gibanjem zmanjšuje možnost pojava prekomerne teže. Otroci z Downovim sindromom imajo sicer v primerjavi z drugimi otroki pred puberteto znižano porabo energije v mirovanju, kar pomeni, da porabijo manj kalorij za ohranjanje telesne temperature, dihanje in ostale fiziološke funkcije. Pri nižji porabi energije v mirovanju so osebe tako nagnjene k večjemu pridobivanju telesne teže, četudi je njihov vnos kalorij v mejah normale. Poleg tega pa ima telesna dejavnost pozitiven vpliv na njihovo počutje, medsebojne odnose in samozavest, ki je lahko pri uspešnem vključevanju v družbo in različne športne aktivnosti ključnega pomena.
Ljudje z Downovim sindromom imajo morda določene telesne specifičnosti, kot so na primer razločki v postavi, drži, težave z ravnotežjem in prirojene srčne napake, vendar le-te redko predstavljajo nepremostljivo oviro za ukvarjanje s športom in za doseganje zadovoljstva in spretnosti. Ovira so lahko v prvi vrsti le naša negativna stališča do drugačnosti, nižja pričakovanja in zaščitniška drža, ali pa na drugi strani družba, ki osebam (s to ali katerokoli drugo drugačnostjo, posebnostjo) ne omogoča dovolj priložnosti za njihovo polno vključenost.
21. marec je izbran za svetovni dan oseb z Downovim sindromom, ki ga obeležujemo s prikupno gesto. Simbolično podporo posameznikom in društvom, ki se bojujejo za pravičnejšo vlogo oseb s kromosomsko nepravilnostjo v družbi, izkažemo tako, da obujemo različni nogavici in s tem pokažemo, da je biti drugačen tudi lepo. Jutri torej pazite, da bosta nogavici na vaših stopalnih različni, ob vsakem prihodnjem srečanju z osebo z Downovim sindromom pa se spomnite, da lahko le-ta počne popolnoma enake stvari, kot jih počnete sami, če jim le ponudimo dovolj časa, predvsem pa sprejemajočo podporo. Odziv, s katerim pokažemo sprejemanje drugačnosti, pomeni majhen korak na poti k velikim, zares potrebnim spremembam pri soustvarjanju enakopravnejše družbene skupnosti.
