Golgeterski začetek kot ga še ni bilo – na dosedanjih 38 tekmah je bilo doseženih kar 144 zadetkov! To je kar 40 več kot po enakem številu odigranih tekem ob začetku minule sezone v angleški Premier ligi. Razlogov za tako uspešno kanonado na nasprotnikova vrata je več. Nemara je eden od teh tudi ta najbolj očiten, to pa je, da obračune klubov v angleški eliti sploh prvič spremljajo prazne tribune.
Statistika je res vpijoča. 29% do sedaj odigranih srečanj je za sabo pustilo pet golov ali več. V povprečju pa je vsaka tekma ponudila 4,05 izjemnih priložnosti za dosego zadetka. Davne sezone 1930-31 je bilo v povprečju doseženih 3,95 zadetkov na tekmo, od minulega meseca pa je ta vrednost že 3,79 golov na tekmo.
Ena od teorij, ki skuša razložiti nenavaden pojav je tudi ta, da so strelci bolj zbrani zdaj, kot pa so takrat, ko je na stadionu hrup. Vsekakor bo vsaj delno držalo, da so obrambne postavitve ali kombinacije zaradi kratke predsezone neuigrane. Spet je lahko res tudi, da so nogometaši zaradi spremenjenega nogometnega koledarja prav to jesen še bolj pri stvari, še bolj se želijo dokazati. Zelo pomenljiva stvarnost bi se lahko spletla okrog teze, da so ob odsotnosti gledalcev manjši klubi bolj enakovredni velikim. Morda drži, da se šibkejše ekipe preprosto ne bojijo več tako zelo tradicionalno močnih, močnejših. Ne le obrambe, pač pa predvsem vratarji delajo več napak kot sicer. Morda so ravno golmani največje žrtve pandemije, kajti v času poteka tekme, ko je žoga ali igra proč od njih, zaradi posebne vrste osamljenosti izgubljajo koncentracijo. Sliši se resda malce smešno, a bržčas bo vsaj nekaj tudi na tem.
Objektivno je višje število zadetkov posledica posodobljenih pravil, še zlasti tistega dela nogometnega pravilnika, ki predvideva kazni za dotike žoge z roko. Vsota dosojenih 11-metrovk je naglo poskočila – kar za 22% v primerjavi z lansko sezono.
Manchester United je imel med koncem minule in začetkom te aktualne sezone le 34 dni za dopust in priprave. V tem času je odigral le eno prijateljsko tekmo. Marsikdo bi podobno kot v bran Manchester Unitedu pohitel z opravičili na račun klubov, ki so se med prestopnim rokom kadrovsko izdatno okrepili. Chelsea se med temi ponuja prvi, drugi tak bi bil lahko Tottenham. Ritem igre in taktična fluidnost rasteta in se krepita le z večjo količino treningov. Ali pač. Na drugem bregu, če malce posplošimo, sta dobra primera Arsenal in predvsem Manchester City, ki na hrbtenicah svojih ekip med počitnicami nista izvedla popolnih remontov. Pričakovalo bi se lahko, da bosta lažje kos pristiskom nasprotnikov. A se to, vsaj za zdaj, ne dogaja, sploh pa ne serijsko.
Kljub temu, da ga ni nogometnega navdušenca, ki bi si želel, da se trend frekventnega tresenja mrež ne bi nadaljeval, pa se kaj lahko zgodi, da se bo golgeterska norišnica sčasoma vendarle umirila. Gotovo pa vsi upamo, da se kaj takega ne bo zgodilo ravno med tekmovalnim vikendom, ki je pred vrati naslednji.
Matjaž Ambrožič
