Pravzaprav imajo srečo, da so s svojim porazom omogočili slavje mestnemu tekmecu. Kako to mislite, se verjetno sprašujete. Predvsem zato, ker se je Manchester City v teh dneh znašel na naslovnicah vseh otoških časopisov, ki slavijo njegovo izjemno sezono. Klavrna podoba njihovih mestnih tekmecev tako ne zbuja pretiranega zanimanja. Pa bi ga morala.
Letošnja sezona za Manchester United pravzaprav ni slaba, še zdaleč ne. Če ne bi tako silovito eksplodiral Manchester City, bi se verjetno klub celo boril za naslov državnih prvakov. Ampak saj veste, kako je s temi če-ji v življenju. Vragi so svetlobna leta oddaljeni od naslova, in to bi bil v nekem drugem obdobju velik alarm za najtrofejnejši angleški klub, a danes je zbirka 71 točk celo rekordna po obdobju legendarnega Sira Alexa Fergusona. Nekoč absolutno dominantna angleška sila, ki je mlela vse pred seboj in osvajala tudi evropske naslove, je že nekaj let le lep spomin navijačev.
»Vrnite nam nogomet«
United je vedno slovel po napadalnem, kombinatornem nogometu, ki je bil lep za oko in ki je ponujal marsikatere magične nogometne trenutke. V majici z vragom na prsih so v novejši zgodovini v različnih obdobjih blesteli nogometni virtuozi kot so Eric Cantona, David Beckham, Cristiano Ronaldo, Wayne Rooney … V tem trenutku je slika bistveno drugačna. Na klopi rdečih sedi pragmatični Jose Mourinho, ki je bil vedno znan po tem, da je prioriteto rezultata postavljal pred »umiranje v lepoti«. Ampak to, kar Vragi kažejo danes … Res je, v prvenstvu United nima več pravega tekmovalnega naboja, a to ne more opravičiti nekaj zares nenavdihujočih predstav, katerih vrhunec je bila tekma proti odpisanemu, zadnjeuvrščenemu West Bromu. Moštvu, ki na Premierligaških gostovanjih ni zmagalo od 19. avgusta. Brezidejna igra, brez kakršnega koli tempa in želje po doseganju zadetkov, z nekaj kratkimi prebliski, ki pa jih (za razliko od derbija z Manchester Cityjem), varovanci Joseja Mourinha niso znali pretvoriti v polnjenje mreže nasprotnika. Nič čudnega, da so bile tribune sicer tradicionalno do zadnjega kotička napolnjenega Old Trafforda, že lep čas pred koncem tekme dodobra izpraznjene. Navijači enostavno niso verjeli v preobrat.
Legendarni Škot je imel še enkrat več prav
Kako zelo so se navijači Uniteda pred letom in pol veselili vrnitve izgubljenega sina Paula Pogbaja! Nogometaša, ki so ga označili kot največjo zmoto Sira Alexa Fergusona, ki je Francoza leta 2012 izpustil iz rok. A očitno se sloviti Škot tudi v tem primeru ni zmotil. Že res, da je 25-letnik v prihodnjih letih eksplodiral v majici Juventusa in postal eden izmed najbolj zaželenih nogometašev na svetu. Toda v vrstah Rdečih vragov nikakor ne najde konsistentne forme. V trenutkih genialnosti je Pogba praktično nezaustavljiva sila, strah in trepet nasprotnikov. A očitno je, da Joseju Mourinhu nikakor ne uspeva iz francoskega reprezentanta izvleči teh sposobnosti. Njegov glavni adut ga vse prevečkrat pusti na cedilu. In njegov glavni adut bi ga v prihodnje kaj lahko celo stal službe.
FA pokal kot make-up popravek sezone
(Ponovni) mnogo prezgodnji izpad iz Lige prvakov je znova odprl boleče rane navijačev. Sploh, ker so v dvoboju z letos vse prej kot navdušujočo Sevillo praktično vsi pričakovali preboj Vragov med osem najboljših evropskih ekip. Mourinho bo tako sezono reševal v FA pokalu in prava sreča je, da sta tudi Southampton in Chelsea trenutno v sila mizerni formi. Nikakor pa to ne velja za nasprotnika v polfinalu – londonski Tottenham, ki bo v želji po prekinitvi desetletja brez osvojene lovorike in z vedno maksimalno (pri zahtevanju pripisovanja zadetkov celo pretirano) motiviranim Harryjem Kanom, nedvomno storil vse, da še poglobi krizo Uniteda. Ne toliko rezultatsko kot krizo identitete. Identitete dominantnega angleškega kluba in evropskega velikana, ki počasi, a vztrajno, bledi.
