Veste, kako pravijo za starejše ljudi? Tisto, da ves čas tarnajo, ker jih nekaj boli in muči ter so posledično ves čas nezadovoljni? No, tudi Arsene Wenger je dosegel že zavidljivo starost. In glej ga, zlomka, tudi on ves čas tarna! Le kaj vse muči izkušenega Francoza?
Težave s sodniki
Na začetku je potrebno izpostaviti, da so bili Topničarji v zadnjem obdobju zares »žrtev« nekaterih slabih sodniških odločitev. In, resnici na ljubo, te odločitve so jih stale nekaj točk. Arsene Wenger je po tekmah v svojem značilnem slogu na ves glas razglabljal o slabemu sojenju. A poglejmo širšo sliko. Ali nismo po nogometnih tekmah že nekako vajeni debat o sodnikih? Ali se nad njimi ne pritožujejo tudi Jürgen Klopp, Pep Guardiola, Antonio Conte, da o Joseju Mourinhu sploh ne govorimo? Debate o sodnikih so sestavni del nogometa, tudi delivci pravice so samo ljudje in tudi oni se motijo, tako kot napadalci zgrešijo gol in vratarji dobijo zadetek med nogama. Jasno je, da bo v prihodnje vse več nalog prevzemala tehnologija, ampak ali ne bomo s tem izgubili nekaj nogometne romantike? Toda to je že druga tema, slabe sodniške odločitve pa nikakor niso razlog, da je Wengerjev Arsenal vse bolj povprečna ekipa. Slabih sodniških odločitev (včasih tudi v lastno korist) so deležni vsi.
Težave s poškodbami
Olivier Giroud, Laurent Koscielny, Aaron Ramsey, Sead Kolašinac, Nacho Monreal in že celo večnost odsotni Santi Cazorla. To je seznam nogometašev, ki so pri Topničarjih trenutno na stranskem tiru zaradi poškodb. A zaradi tega si navijači Arsenala sploh ne belijo več glave, tega so namreč že navajeni. Arsenalove sezone v zadnjih letih izgledajo nekako takole. Ekipa deluje fantastično, naniza nekaj sijajnih rezultatov in številni znova verjamejo, da Wenger dobro opravlja svoje delo. Toda nato se zgodi poškodba, dve, tri. Odpadejo nekateri ključni igralci in Arsenal se hitro znajde izven resnega boja za naslov v Premier ligi. Zakaj se klubu iz severnega Londona to nenehno dogaja? Smola? Zagotovo. A ne pozabimo, v Angliji opravljajo glavni trenerji kluba pravzaprav menedžersko nalogo. Upravljajo s celotnim strokovnim štabom, zdravniško in skavtsko službo. Wenger se je pogosto moral braniti očitkov, da so (ob na Otoku tradicionalno zgoščenem ritmu tekem) njegovi treningi za igralce prenaporni. A četudi želi vzroke prenesti na zdravniško službo – francoski strateg ima bržkone precej besede pri tem, kdo bo deloval v njegovi medicinski ekipi. Lahko se tudi pogovori s skavti, naj nekoliko bolje preverijo, koliko so poškodbam »naklonjeni« novi prišleki v klub. Ampak Wenger se vedno znova vrača k tarnanju. Kolikokrat ste že slišali njegov znameniti: »To je nekaj, s čimer se žal moramo sprijazniti?«
[ngg_images source=”galleries” container_ids=”88″ override_thumbnail_settings=”1″ thumbnail_width=”300″ thumbnail_height=”200″ thumbnail_crop=”1″ images_per_page=”20″ number_of_columns=”0″ ajax_pagination=”0″ show_all_in_lightbox=”0″ use_imagebrowser_effect=”0″ show_slideshow_link=”0″ slideshow_link_text=”[Show slideshow]” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″ display_type=”photocrati-nextgen_basic_thumbnails”]
Težave z navijači
Verjetno se vsi spomnite sedaj že znamenitih preletov letal in pojavljanja napisov #wengerout na različnih športnih dogodkih, tudi takšnih, ki z Arsenalom praktično niso imeli prav posebne povezave. 68-letni strateg je jeze in pritiskov navijačev že dodobra vajen, a ima za sabo izjemno trmaste lastnike, ki mu zaradi njegove »poslovne žilice« in bogatih prodaj nogometašev popolnoma zaupajo. Ne glede na to, kar se dogaja na igrišču in ne glede na to, da Arsenal že nekaj časa ni več takšen velikan, kot je bil še pred desetletjem. O negodovanju navijačev Wenger sicer ne želi pretirano tarnati. Zato pa toliko bolj nad njim tarnajo pristaši Topničarjev.
Težave z zvezdniki
Nikakor ne gre pozabiti, da je Arsene Wenger legenda kluba in da mu je s Topničarji v prejšnjem desetletju uspelo postaviti nekaj mejnikov, ki bržkone ne bodo kmalu ponovljeni. A v tem desetletju precej bolj slovi po težavnih odnosih s svojimi največjimi zvezdniki, ki iz Arsenala prestopajo v ambicioznejše klube. Emmanuel Adebayor, Samir Nasri, Robin van Persie, Gael Clichy in še nekateri posamezniki so praktično na vrhuncih svoje kariere raje izbrali novo sredino, kot da bi svojo nogometno pot nadaljevali pod taktirko Francoza. Trenutni težavi sta Mesut Özil in Alexis Sanchez, ki še vedno nista podpisala novih pogodb, čeprav se jima aktualni iztečeta konec letošnje sezone. Verjetno največja zvezdnika Londončanov očitno še kako resno razmišljata o tem, ali si želita še naprej tekmovati zgolj za četrto mesto na lestvici in uvrstitev v Ligo prvakov, ki se je Arsenalu v lanski sezoni celo izmuznila iz rok, in tudi letos Topničarjem ne kaže najbolje. Kar težko si je predstavljati scenarij, po katerem bi bila oba omenjena nogometaša na začetku naslednje sezone še vedno Wengerjeva varovanca, francoskemu strategu pa ne bo ostalo drugega, kot da še nekoliko bolj potarna …
