West Ham United je po lanskem 7. mestu na premierligaški razpredelnici v novo sezono krenil s še višjimi cilji, ki so bili po mnenju večine strokovnjakov več kot upravičeni. Slaven Bilić je namreč med poletnim prestopnim rokom uspel zadržati glavnega zvezdnika Dimitrija Payeta, v London je pripeljal še nekaj novih zvenečih imen, piko na i predsezonski idili pa je dodala še selitev na Olimpijski stadion. A kaj kmalu po začetku nove tekmovalne sezone je postalo jasno, da stanje v klubu iz vzhodnega dela Londona le ni tako rožnato.
Za navijače kladiv težko pričakovana sezona se je s tekmo 3. kroga kvalifikacij za Ligo Europa začela prav na naših tleh, ko so četo Slavena Bilića v Stožicah gostili Domžalčani. Varovanci Luke Elsnerja so bili skozi celoten potek srečanja boljši nasprotnik in na koncu zasluženo slavili z 2:1. Presenetljiv poraz pa ni sprožil preplaha, že teden dni kasneje so “The Hammers” Olimpijski stadion otvorili v slogu, vsaj na papirju zanesljiva zmaga s 3:0 je bila dovolj za napredovanje. V naslednjem krogu je West Ham pričakala romunska Astra, ki pa je bila s skupnim izidom 2:1 previsoka ovira, a so vmes kladiva zmagoslavno odprla premierligaško poglavje na novem stadionu proti Bournemouthu, tako da prevelikih skrbi zaradi izpada iz Evrope ni bilo moč zaznati. So pa naslednja 4 srečanja v domačem prvenstvu hitro nakazala, da to ni West Ham iz lanske sezone. Manchester City, WBA, Watford in Southampton so dodobra napolnili mrežo španskega vratarja Adriana in Londončani so se kar naenkrat znašli na mestih, ki po koncu sezone prinašajo izpad v Championship. Iz rezultatskega brezna se vse do danes še niso izvili, saj se West Ham trenutno nahaja na skromnem 17. mestu, tik nad cono izpada. A ker to niso mesta, s katerimi se je pred sezono spogledoval Slaven Bilić, smo za vas pripravili podrobno analizo razlogov za katastrofalen uvod West Hama v novo sezono.
Kronična neučinkovitost
Prva stvar, ki jo gre izpostaviti, je katastrofalen učinek West Hamovih napadalcev. Ti so do sedaj v Premier League skupaj zabili, verjeli ali ne, le 2 zadetka! Na zadnji tekmi proti Arsenalu je letošnji prvenec zabil Andy Carroll, predprejšnji vikend pa je na Old Traffordu v polno meril Diafra Sakho. Ostali se med strelce še niso vpisali. Skoraj zagotovo bi prej omenjena svoji statistiki v 14 krogih dodala še kakšen zadetek, a kaj, ko oba (znova) mučijo poškodbe. Carroll je na prvi tekmi sezone sicer zabeležil vseh 90 minut na Stamford Bridgeu, a nato vse do minule sobote ni več zaigral zaradi poškodbe kolena. Sakhoja je na drugi strani sprva prav tako mučilo koleno, ki ga je uspel sanirati do 12. kroga, nato je v nepopolnosti odigral tekmi proti Tottenhamu in Unitedu, na slednji pa je načel zadnjo ložo, s katero je imel težave že v sezoni 15/16, tako da ga v letošnjem koledarskem letu verjetno ne bomo več videli.
Bolniški listi ni videti konca
Prav poškodbe so po našem mnenju drugi večji razlog za neuspeh Slavena Bilića v letošnji sezoni. Kdo ve, kakšni bi bili rezultati kladiv, če bi imel hrvaški strateg letos ves čas na voljo ključne igralce iz lanske sezone, z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da bi težje bili slabši kot so to sedaj.
Predvsem gre tu izpostaviti, v lanski sezoni izjemno konstantnega, Aarona Cresswella. Levi bočni nogometaš, ki ga rado zanese na nasprotnikovo polovico, je bil do te sezone praktično imun na poškodbe, saj v svoji profesionalni karieri ni zabeležil niti ene. Lani je izmed vseh nogometašev londonskega kluba zbral največ nastopov in minut, letos pa je v slabi polovici sezone že dvakrat staknil poškodbo. Sprva ga je poškodba kolena od igrišč oddaljila za tri mesece. Vrnil se je 15. oktobra na mestnem derbiju s Crystal Palacom, a že po mesecu in pol je sledila nova. Na tekmi četrtine finala EFL Pokala, ki jo je West Ham mimogrede izgubil proti rdečim vragom s 4:1, si je poškodoval prepono in se po tem ni več vrnil na zelenice. V času, ko je bil občasni angleški reprezentant zdrav, je West Ham na šestih tekmah zabeležil osem točk, na ostalih osmih tekmah pa le še štiri.
Zaradi poškodb sta bili več časa odsotni tudi poletni okrepitvi Andre Ayew, rekordni nakup “kladiv”, in prišlek iz Valencie Sofian Feghouli, ki pa se ga bomo dotaknili kasneje.
Tako ali drugače, za le nekaj dni ali pa za daljše časovno obdobje, so bili v letošnji sezoni odsotni že skoraj vsi člani udarne enajsterice. Pravzaprav je edini standardni član začetne enajsterice, ki do sedaj še ni bil poškodovan, Mark Noble, a je forma kapetana letos tako mizerna, da bi se verjetno tudi on, v kolikor bi bili ostali zdravi, prej ali slej znašel na Bilićevi rezervni klopi.
Hrvat je bil ob kopici poškodb letos že nekajkrat primoran menjati sistem igre. Namesto lanskega ustaljenega 4-2-3-1 je tako preizkusil različne variacije s tremi obrambnimi igralci, ki jih letos zelo uspešno prakticira Chelseajev Antonio Conte, a še nobena ni prinesla večjega uspeha.
Naivno poletno poslovanje
Vodilni možje kluba, ustanovljenega davnega leta 1895, so v poletnem prestopnem roku na posodo ali za stalno v svoje vrste zvabili kar enajst igralcev. Nekatere zato, da bi še zaostrili borbo za mesta v začetni enajsterici, druge zato, da bi pokrili luknje ob morebitnih poškodbah, ki jih je letos vse prej kot malo. A ne prvi ne drugi svoje vloge za zdaj ne opravljajo tako, ko to od njih pričakujeta lastnika kluba David Gold in David Sullivan. Morda bi se na tej točki veljalo opravičiti sedem milijonov funtov težkemu Arthuru Masuakuju in še pet milijonov težjemu Manuelu Lanziniju, ki sta svoji vlogi do sedaj zgledno opravljala, a niti svetli izjemni ne moreta popraviti naše ocene glede West Hamovega poslovanja na poletni tržnici, ki si več kot zadostno (2) zagotovo ne bi zaslužila.
Napadalec torinskega Juventusa, za katerega posojo so kladiva odštela pet milijonov funtov, Simone Zaza je v London prišel, ker stara dama nanj ne računa več, to pa se pozna tudi na igrišču, kjer mu na osmih tekmah še ni uspelo zabiti zadetka.
Naslednji v vrsti nespametno, naivno pripeljanih igralcev je tuški “winger” Gokhan Tore, ki so ga tako kot mnoge druge mučile poškodbe in mu do sedaj na petih odigranih tekmah ni uspelo prikazati še nič posebnega. Glede na to, da je 24-letni krilni igralec iz Bešiktaša le posojen in da West Ham po tej sezoni od njega ne bo imel nič, ga lahko brez slabe vesti označimo za ne prav posrečen nakup.
Tudi že prej omenjeni Sofiane Feghouli se Slavenu Biliću za zdaj ni ravno posrečil, a predvsem na račun poškodb, ki že nekaj časa pestijo tega izjemno nadarjenega Alžirca. 26-letnik je v Premier League zabeležil samo 128 minut in je še brez zadetka ali asistence. Na zadnji tekmi proti Arsenalu pa je obsedel na klopi, kar se mu je letos pripetilo že štirikrat, niti enkrat pa tekme ni začel v udarni enajsterici. Predvsem slednji podatek priča o tem, kako mizerna je forma Alžirca, a upravi West Hama vseeno ne gre preveč zameriti, saj ga je v svoje vrste pripeljala brez odškodnine.
Mladi Edimilson Fernandes, ki je za 5 milijonov prišel iz švicarskega Siona, in nekdanji up Manchester Uniteda Ashley Fletcher, zagotovo še nista dozorela za fizični tempo igre, ki je prisoten na Otoku, a le čas bo pokazal, česa sta pravzaprav zmožna. Če sklepamo po njunih predstavah v zadnjem času, imata pred seboj zagotovo svetli prihodnosti, a še bolj gotovo, nista takojšnji rešitvi za mizerno igro kladiv.
Slavenu Biliću se verjetno kolca tudi po Jamesu Tomkinsu in Ennerju Valencii. Za prvega je sicer pri prodaji Crystal Palacu iztržil lepih 11 milijonov, a brž ko ne se Hrvat zaveda, da bi mu robustni branilec letos prišel še kako prav. Drugi, posojen v Everton, pa bi, kljub temu da pri karamelah ob Lukakuju pobira drobtinice, Hrvatu v napadu predstavljal dodatno rešitev za kronično neučinkovitost njegovih fantov.
S Payetom ali brez?
Ob slabih predstavah West Hama ima veliko masla za ušesi tudi prvi zvezdnik ekipe Dimitri Payet. Navijači so verjetno pričakovali, da bo Francoz po odličnem evropskem prvenstvu še stopnjeval svojo formo, a zaenkrat to zagotovo ni Payet iz lanske sezone. Zvesto falango West Hamovih navijačev pa moti predvsem to, da najboljši igralec iz lanske sezone igra bolj ali manj le še zato, da bi si v januarju ali v naslednjem poletnem prestopnem roku priigral prestop v enega od bogatejših evropskih klubov. Tako nemotiviranega Payeta vsekakor nismo pričakovali, a mu statistike enega zadetka in petih asistenc vseeno ne gre oporekati.
Upton Park, vrni se
Svoje k katastrofalnemu uvodu v sezono pa je zagotovo doprinesla tudi selitev na novi objekt, ki je do sedaj zagotovo prinesla več slabega kot dobrega. Naš londonski kolega Matjaž Ambrožič je vse skupaj za našo stran pokomentiral takole.
“Celoten klub, to res pomeni celoten klub, od lastnikov, managerja do zadnje tajnice ali portirja, je s selitvijo na nov stadion doživel šok. Ta šok pa je domač vsakomur, ki se preseli. Še zlasti, če je to prva selitev po več desetletjih. Začeti je bilo treba na novo. Vsak začetek v novem okolju pa je zahteven izziv. V delovanju kluba je bilo (in je še vedno) nujno spremeniti veliko stvari. Delovanje kluba mora vzpostaviti nove metode, prevzeti mora nove načine, privaditi se mora na novo življenje v novih pogojih.”
Vsekakor bo potrebno še kar nekaj časa, preden se bo West Ham navadil na življenje v novih okoliščinah, preden se bodo vsi prišleki 100% vklopili v sistem igre, preden bodo mladi, perspektivni igralci, katerih ima Slaven Bilić zagotovo kar nekaj, dokončno dozoreli za nastop na premierligaški sceni, preden bodo vsi nosilci sanirali poškodbe in se vrnili v formo, ki je lani krasila več ali manj celotno ekipo. A ne glede na to, koliko časa bo za to potrebno, ali bo Dimitri Payet tudi v prihodnje nosil dres “claret and blue” in če bo Slaven Bilić sploh še ostal na klopi West Hama, se navijačem za svetlo prihodnost njihovega kluba, ob kopici talentiranih nogometašev, ni potrebno preveč bati, le da se jim ne pripeti najhuje – izpad iz Premier League …
