Angleška reprezentanca je do sedaj odigrala 999 tekem, jubilejna tisoča bo kvalifikacijska tekma s Črno goro. Več kot polovico jih je bilo uradnih, 577, če smo natančni, ostalih 422 je bilo prijateljskih. V svoji zgodovini je večkrat bila bitko tudi s slovensko izbrano vrsto in na našo žalost v večini primerov slavila, našim fantom je namreč na šestih tekmah uspelo iztržiti le en remi, ostalih pet tekem se je končalo s porazom.
Za prvo mednarodno odigrano tekmo se moramo ozreti daleč v preteklost, v leto 1872, ko sta se reprezentanci Anglije in Škotske prvič udarili med seboj. Tekmo si je ogledalo štiri tisoč gledalcev, ki pa zadetkov niso videli, dvoboj se je namreč končal z najmanj popularnim rezultatom 0:0.
Vendar pa v naslednjih 147 letih zadetkov ni manjkalo, gledalci so na tekmah angleške reprezentance videli 3172 zadetkov, torej v povprečju nekaj več kot tri na tekmo. Večji del (2188) jih je dosegla Anglija, 984-krat pa je moral angleški vratar žogo pobirati z lastne mreže. Največji prispevek k skupni kvoti zadetkov je dodal Wayne Rooney, ki s 53 goli na vrhu lestvice vodi pred drugo uvrščenim Bobbyjem Charltonom (49) in tretje uvrščenim Garyjem Linekerjem (48).
Omenjena trojica se visoko znajde tudi na lestvici igralcev z največ nastopi, a čisto na vrhu ni nihče izmed njih. Tam je namreč Peter Shilton, legendarni vratar, ki je med vratnicama angleških vrat stal kar 125-krat. Drugi na lestvici, s petimi nastopi manj je najboljši strelec Wayne Rooney, tretje mesto pa si je s še petimi nastopi manj, priboril David Beckham.
Najpogostejši rezultat, s katerim so se zaključevale tekme Anglije, je 1:1, to se je primerilo kar 102-krat, na preostalih tekmah pa so angleški nogometaši slavili 568-krat proti 91. različnim nasprotnikom. Izmed teh je kar 54 takih, ki Anglije nikoli niso premagali, mednje spada tudi Slovenija. Na drugi strani pa so reprezentance, ki Angležem že dolgo predstavljajo trn v peti. Z naskokom najslabši izkupiček imajo Trije levi proti Braziliji, na 26 odigranih tekmah so namreč slavili le 4-krat, prav nič pohvalna pa ni njihova uspešnost na tekmah z Nizozemsko (22 tekem/6 zmag) in Italijo (27 tekem/8 zmag). Presenetljivo slab izkupiček imajo tudi iz dvobojev z Romuni, igrali so 11-krat, zmagali le dvakrat.
Največji uspeh izbrane vrste je zagotovo osvojitev naslova svetovnih prvakov, to jim je uspelo leta 1966, ko se je največji nogometni dogodek odvijal prav na njihovih tleh. Reprezentanco je takrat vodil Alf Ramsey, ki je največje uspehe požel prav na klopi angleške izbrane vrste, njegova podaljšana roka na igrišču pa je bil branilec Bobby Moore. Ekipo je sicer sestavljalo še nekaj znanih posameznikov, predvsem velja omeniti Bobbyja Charltona in Raya Wilsona.
V modernejšem obdobju pa angleška nogometna javnost ni zadoščena s strani reprezentance. Vse od leta 1966 namreč iščejo ponoven uspeh na velikem tekmovanju, nekajkrat so prišli blizu, a pot na sam vrh zaenkrat ostaja še zaprta. Privrženci Treh levov so v lanskem letu, po dolgem času, zopet zaslutili priložnost, da bi se najbolj želena nogometna trofeja vrnila »domov«, verjetno se še spomnite napeva »It’s coming home«, a so varovanci Garetha Southgata v polfinalu morali priznati premoč našim južnim sosedom Hrvatom.
