“Pohiti, pohiti, Manchester City!”
Načeloma bi lahko veljalo, da bo prihajajoči 6.krog, zato ker ne vključuje velikih derbijev, manj glamurozen. Toda uspehe se kuje prav v takih. Dober položaj na lestvici priskrbi le uspešno klatenje pregovorno lažjih nasprotnikov. Problem nastane le, če se vseh dogodivščin, kljub modrosti, ki jo vključujejo, ne more opisati s pregovori, kaj!
Ta teden bo premierigaško kolesje zagnal sosedski obračun med West Hamom in Tottenhamom. Kot je ljubiteljem nogometa znano, sta se v enakem rezultatsko rapoloženju zbratila španski prvak in angleški podprvak. Madridski Real in londonski Tottenham v svojih prvenstvih ne zmoreta zmagati na domačih travnikih. Mimogrede, 17.okrobra in 1.novembra se kluba pomerita tudi v Ligi prvakov.
Tottenham bo v soboto gost, kar je za njegove navijače sicer dober obet. Toda gostoval bo tam, kjer je bil maja spektakularno poražen – zaradi tistega razočarajočega izida (1:0, strelec je bil Manuel Lanzini) se je moral posloviti od sanj o naslovu – potiho velja, da tudi London Stadium, ne le izposojeni Wembley, za Tottenham skriva urok.
Toda veliko vprašanje je, ali se West Hamovci boljšemu tekmecu znajo v bran postaviti tako disciplinirano kot se mu je pred tednom Swansea City.
Harry Kane je v zadnjih petih obračunih proti West Hamu dosegel pet zadetkov, mali Argentinec Manuel Lanzini pa zaradi poškodbe ne bo nastopil.
V zadnjih nekaj tednih presenetljivo bled Everton bi moral končno zmagati, saj se doma meri proti Bournemouthu. Toda, če v ozir vzamemo dejstvo, da skozi vso trenersko kariero Ronalda Koemana v njegovih uspešnih moštvih posebej izstopajo razpoloženi centralni-napadalci – od Zlatana Ibrahimoviča pri Ayaxu, do Graziana Pelleja pri PSV-ju in Soutnamptonu ter Romelua Lukakuja v lani – se Evertonovemu polžjemu septembru niti ne gre čuditi. Koemana pa zato lahko še bolj skrbi, kaj bo njegovemu Evertonu prineslo nadaljevanje sezone.
Vseeno je že skrajni čas za konec te Evertonove rezultatske oblačnosti. Nenazadnje Bournemouthu – ali na obračunu med predpredzadnjim in predzadnjim – gol ali dva lahko zabije tudi Sandro Ramirez.
Ravno na poti v omenjeni Southampton je tokrat Manchester United. Da bi dobro uigrani in obenem taktično zmerno konservativni Manchester United na krilih čudovite serije prav v soboto kar koli prepuščal naključju – ali še bolj konkretno, da bi točke poklonil ekipi, ki si je z zmago precej opomogla pred dnevi ob obisku pri Crystal Palaceu in je zdaj nekako pomirjena? Ne verjamem.
Prepričan pa sem, da ima precej bolj tečno sobotno nalogo Chelsea, ki se mora izpostaviti nepredvidljivemu in občasno napadalno zelo viharnem Stoke Cityju – in to na vetrovnem stadionu v Stokeu. Alvaro Morata, napadalec gostov, ki je kot strelec najmočnejši v skokih, bo domače branilce utrudil do končne kapitulacije ravno s prvino, ki jo najpogosteje, spredaj ali zadaj, v obrambi ali pa v napadu, prakticirajo sami – sanjajo vsi, ki pesti stiskajo za Chelsea.
Londonski modri se pred sredinim gostovanjem pred vrati Jana Oblaka zapovedano ne smejo zadihati preveč. In na tej debatni točki se samozavest Stoke Cityja lahko začne močno krepiti.
In že smo točno tam, kjer smo bili v torek v angleškem Ligaškem pokalu – v Leicesterju, kjer ponovno nastopi Liverpool. Rdeči so King Power Stadiumu boleče izgubili – s težko razumnimi menjavami ga je malce – sam sebi namreč – zagodel tudi trener Jürgen Klopp. Najbrž bo Nemec zdaj dvojno previden. A kljub temu ni slepo verjeti v razplet, ki bi bil povsem obraten od tistega pred petimi dnevi.
Vodilni Manchester City bo po 6.krogu še bolj vodilni, saj bo prav tako v soboto porazil Crystal Palace. Lahko se zgodi, da bodo domačini naglo začeli, povedli z varno razliko, potem pa pričeli s varčevanjem moči za torkov evropski spopad z gosti iz Donetska.
Prvič po letu 1971 se bosta v 1.angleški nogometni ligi med seboj merila Burnley in Huddersfield. Malce manj zgodovinsko eksotičen obračun bo istočasno potekal v Walesu, kjer pri Swanseaju gostuje Watford. Obe moštvi sta prepričani, da je to priložnost za osvojitev novih treh točk. Vse oči bodo ponovno uprte v Renata Sancheza, mladega domačega vezista in portugalskega reprezentanta, ki ga je v (izobraževalno) varstvo trenerju Paulu Clementu za to sezono zaupal bavarski Bayern. Sanchez se v dosedanjih treh nastopih ni posebej izkazal. Vsi pa z nestrpnostjo pričakujemo dan, ko se bo. Watfordova sredina bi bila lahko ravno dovolj mehka, da bi eden največjih upov evropskega nogometa premierligaško prvič zablestel.
Edini nedeljski dogodek v najelitnejši angleški nogometni kasti bo skupna akcija Brightona in Newcastlea. Gostje so po treh zaporednih zmagah za domače, ki le počasi gradijo svoje napade, v resnici zelo zelo neugoden nasprotnik.
Arsenal proti West Bromwichu – to pa bo šele v ponedeljek zvečer – posebnih naporov na poti do novih treh točk ne bi smel doživljati. Gostje bodo upali na presenečenja, ki naj bi sledila po prekinitvah, še zlasti po podajah iz kotov. Domači pa naj bi po univerzalni napovedi, od-tik-tak-ali do zmage s privlačno kombinatoriko, to je z ljubkimi nizkimi podajami. Pa saj vemo, da se Arsenal, ki je zdaj 12., uvrščen tako nizko na tabeli ne počuti dobro.
Šestica bo lepa, pa še uredila bo marsikaj.
