Simon Hughes je mnogim neznano ime. Nič nenavadnega, saj Anglež ni športni super zvezdnik pač pa pisatelj in novinar, ki gradivo za svoje članke jemlje iz nogometnega dogajanja ob reki Mersy v Liverpoolu. Njegova najnovejša knjiga Ring of Fire: Liverpool v 21. stoletju je komaj izšla, v njej pa se najde marsikaj zanimivega, a kot najpomembnejše in za javnost najzanimivejše poglavje se šteje tisto v katerem je Fernando Torres razkril, zakaj se je odločil za selitev in v kakšnih okoliščinah se je prestop sploh zgodil.
Sedaj 32-letni napadalec, otrok Atletico Madrida, je svoja najlepša nogometna leta preživel na kultnem Anfildu. Leta 2007 je iz španske prestolnice odpotoval na Mersyside, kjer je kmalu postal ljubljenec občinstva. Kako tudi ne. S Stevenom Gerrardom sta tvorila smrtonosni dvojec, Anglež je bil zadolžen za asistence, Španec pa za pretvarjanje podaj v zadetke. In to je počel več kot odlično, na 102 tekmah je zadel 65-krat.
Nato pa je prišel 31. januar 2011, zadnji dan prestopnega roka, ko je ljubljenec navijačev naenkrat postal sovražnik številka ena. Prestopil je namreč k Chelseau, enemu izmed največjih rivalov Liverpoola. Redsi so sicer s Špancem dobro zaslužili, prodali so ga za takrat rekordno vsoto 50 milijonov, a navijači bi ga raje še naprej gledali v rdeči majici.
Pet let kasneje se je Torres odločil, da spregovori in pove še svojo plat medalje. Vse skupaj se je začelo leta 2010, torej leto pred prestopom, ko se je Torres sestal s takratnim direktorjem Christianom Purslowom. Slednji je Špancu predstavil vizijo kluba, ki pa Torresu ni bila niti najmanj po godu. Napadalca je zanimalo ali bodo morali, zaradi slabega finančnega položaja kluba glavni akterji zapustiti klub. Konkretnega odgovora na sestanku ni dobil, a kmalu je vse postalo več ali manj jasno. Javier Mascherano je bil prodan in zdelo se je, da je to le začetek valeče se snežne kepe.
A izkazalo se je, da ne bodo igralci tisti, ki bodo krpali finančno luknjo, pač pa, da bo klub v last prevzelo ameriško podjetje Fenway Sports Group. Novembra 2010 je bil Damien Comolli imenovan za športnega direktorja kluba in tudi na njegova vrata je potrkal Torres, znova z istim namenom kot nekaj mesecev poprej. Zanimala ga je vizija kluba. Zopet ni dobil željenega odgovora.
»Comolli mi je povedal kakšne načrte imajo novi lastniki. S svojim vložkom so želeli v klub pripeljati skupino mladih igralcev s katerimi bi zgradili novo ekipo za prihodnost. Sam pri sebi sem si mislil, to vzame nekaj časa. Lahko traja dve, tri, štiri, mogoče celo 10 let.«
»Tega časa jaz nisem imel na voljo. Star sem bil 27 let. Nisem imel časa čakati. Želel sem zmagati. Tukaj smo, pet let kasneje in Liverpool se še vedno trudi sestavljati ekipo – in še vedno so na istem mestu lestvice kot takrat, ko sem odšel.«
Torres je sicer priznal, da je s tedanjim trenerjem Kennyjem Daglishem govoril o možnosti odhoda, a šele takrat, ko je Liverpool začel pogajanja s Chelseom. Razkrito je bilo tudi, da je takrat vir iz kluba medijem povedal, da je Torres ustno zahteval prestop, kar je napadalec vzel zelo osebno, saj je čutil, da je bilo njegovo zaupanje zlorabljeno. Španec je priznal, da se je pogled vseh na situacijo tedaj spremenil tako kot se je spremenil tudi njegov pogled na vse skupaj.
»Predstavljen sem bil kot izdajalec. Liverpool ni želel priznati, da počnejo nekaj narobe in morali so najti grešnega kozla.«
