Ob vnovični vrnitvi Joseja Mourinha v Premier ligo je na plan spet privrelo vprašanje, zakaj dvojcu Mohamed Salah-Kevin De Bruyne ni uspelo pustiti večjega pečata pri londonskemu velikanu, ki ga je portugalski strateg vodil v dveh različnih mandatih.
Oba igralca sedaj sodita v sam vrh Premier lige in se vsako leto s svojima kluboma spopadeta za laskavi premierligaški naslov. Kar neverjetno je, da ta ista igralca nekoč nista bila v prvih planih stratega, ki sicer ni ravno znan po promoviranju mladih igralcev v prvo enajsterico, je pa zaradi tega znan po izjemnem nosu, kar se tiče talenta. To je dokazal denimo z Arjenom Robbenom, ki je postal član londonskih bluesov pri vsega 20 letih in tvoril ubijalski tandem z Ircem Damienom Duffom, nato pa ga leta 2007 prodal v madridski Real za takrat vrtoglavih 35 milijonov evrov. Če to ni dovolj nazoren dokaz, obstaja verjetno najbolj evidenten primer v sedanjem trenerju Chelseaja Franku Lampardu, ki je pod vodstvom šarmantnega Mourinha postal legenda kluba in celo presegel potencial, ki so mu ga mnogi pripisovali pred njegovim strmim vzponom leta 2004. Tukaj je še Joe Cole, ki je postal sinonim za doseganje golov v ključnih trenutkih z dvema zadetkoma proti Manchester Unitedu; enega je dosegel za potrditev naslova leta 2006, drugega pa ob zmagi z 1:2 na Old Traffordu, ki je Londončanom prinesla tri točke prednosti v odločilni tekmi za premierligaško lovoriko sezone 2009/2010.
Igralce, ki so se pod portugalskim strategom preobrazili v velezvezde svetovnega nogometa, bi lahko naštevali v nedogled, a lahko bi našli tudi nekaj neuspešnih nogometašev, ki so se pred pritiskom zlomili. Eden takih je nikoli pojasnjeni primer Mateje Kežmana, ki je za Psv zabijal po 30 zadetkov na sezono, v dresu Chelseaja pa čez noč postal le bleda senca samega sebe. Ne gre pozabiti niti na Alexisa Sancheza, ki je po prihodu iz Arsenala k Manchester Unitedu, pod taktirko Joseja Mourinha povsem izginil s svetovnega zemljevida.
Na žalost Chelsejaevih navijačev zvezdniški dvojec, ki smo ga omenili na začetku članka, sodi v slednjo kategorijo. Po mnenju Johnna Terryja, ki je nekaj sezon preživel z obema, je za neuspeh kriva nekonstantnost. “Vsako sezono vidim igralce, ki so kot Salah in De Bruyne. Talentirani nogometaši, a nekonstantni. Mourinho jima ni mogel nameniti večje priložnosti, saj je njegova služba visela na nitki. Če si 10 ali 20% pod standardom, ki sta ga postavila Robben in Duff, ki sta zadevala vsak po 20-krat na sezono, ne igraš. Jima pa moram čestitati za kariero, ki sta si jo ustvarilo po odhodu,” je še pristavil pomočnik trenerja Aston Ville in bivši branilec Chelseaja.
